V naslednjih prispevkih bo kar nekaj govora o zdravilnih rastlinah, zato dodajamo to temo. Kot na vseh drugih področjih življenja nas tudi pri nabiranju zdravilnih rastlin zavezuje zakonodaja. In ne boste verjeli, obstaja tudi bonton nabiranja zelišč.

Vem, da nabirate zdravilne rastline z dobrim namenom, ampak tudi tukaj lahko naredimo kakšne »napake«, če ne poznamo zakonodaje, bontona in splošnih priporočil.

Nabiranje smilja za podtaknjence

Katera zakonodaja nas zavezuje, ko se lotimo nabiranja zdravilnih rastlin?
Zelo pomemben je Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (Uradni list 133/2013), ki deli rastline na skupine glede na peroralno uporabo. Skupina H so zdravilne rastline, ki jih lahko uporabljamo kot živila, skupina Z so zdravile rastline namenjene za preprečevanje in zdravljenje bolezni, skupina ZR uporaba zahteva zdravniški nadzor, ND zdravilne rastline predstavljajo tveganje za zdravje večje od možne koristi.
Potem je dobro, da poznamo Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list 15/2014), ki varuje ogrožene prosto živeče rastlinske vrste. Če se sprašujete, ali lahko naberete arniko, lahko v prilogi te uredbe najdemo, da je dovoljen odvzem iz narave in izkoriščanje, razen semen oziroma plodovin. V nadaljevanju je še zanimiv Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave.
Kakšen pa je bonton za nabiranje zdravilnih rastlin?

  • Naberimo samo tiste dele rastlin, ki jih potrebujemo in ne trgamo rastlin s koreninami vred;
  • Zaščitenih rastlin ne trgamo;

Rastline si naberemo samo za eno leto, ker sčasoma izgubijo zdravilno moč.

In še splošna priporočila nabiranja zdravilnih rastlin.

  •  Pazimo na higieno (roke, čisto orodje, posode…);
  •  Nabiramo v sončnem vremenu, ko se posuši rosa in so rastline suhe in vsaj en dan po padavinah;
  •  Nabiramo na mestih, kjer vemo, da niso tla obdelana z umetnimi gnojili, škropivi ali strupi;
  •  Za nabiranje se od ceste ali železnice oddaljimo vsaj 50 metrov;
  • Rastline v najkrajšem času prenesemo v suho in čisto okolje v zračni košari;
  •  Preprečujmo mehanske poškodbe rastlin, torej jih ne mečkamo in stiskamo;
  • Rastlin pred sušenjem ali namakanjem ne peremo;
  • Rastlinske vrste pri sušenju se ne smemo pomešati med seboj;
  •  Sušimo v senčnem in zračnem prostoru;
  •  Dobro posušena zelišča shranimo v zelene steklene posode ali papirnato embalažo, saj so občutljive na svetlobo. Plastična in kovinska embalaža ni priporočljiva.

K zadnjemu priporočilu naj samo omenim, da je zelo uporabno vijolično steklo MIRON.

Test s hranjenjem drobnjaka (Vir: Višja vibracija)

Miriam Veit v Zdravilni kozmetiki iz narave priporoča, da smo ob nabiranju rastlin  v tišini in miru in se v mislih zahvalimo rastlini. Po možnosti upoštevamo tudi lunin koledar, da so dnevi primerni za cvet ali liste.

Pa še moje osebno priporočilo.
Ko nabiram darove narave se poskušam naravi oddolžiti na takšen način, da poberem smeti, ki jih najdem in jih odnesem s seboj.

Viri:
Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. (2014). Uradni list RS, št.15/14
Višja vibracija. (marec 2017). Pridobljeno iz http://www.visja-vibracija.si/izdelki/160-steklenica-metatronova-kocka
Veit, M. (2014). Zdravilna kozmetika iz narave; Domača priprava negovalnih mazil, olj in esenc. Kranj: Založba Narava d.o.o.
Zakon o ohranjanju narave (2014). Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja