Na svetu je trenutno približno 400 različnih eteričnih olj, ki jih lahko uporabimo v terapevtske namene.

Eterična olja v nobenem primeru ne uživamo (pijemo) za lajšanje težav. Nakapamo 2-3 kapljice posameznega eteričnega olja na neko vpojno podlago, kot so les, glina, robček, sol ipd.

Kar nekaj raziskav je bilo opravljenih na področju aromaterapije in samega počutja.

Dobetsberger in Buchbauer (2010) sta strnila glavne raziskave v aromaterapiji na področju tesnobe, učenja, vzburjenja, sprostitve, pomiritve in spanja. Poleg naštetih stanj sta obravnavala tudi uporabo aromaterapije pri stresu in demenci. Na podlagi raziskav in ugotovitev priporočata za lajšanje anksioznosti uporabo eteričnega olja sivke in nerolija. V študiji Toda in Morimoto (2008, v Dobetsberger in Buchbauer, 2010) so na podlagi meritev stresnih hormonov v slini prostovoljcev študentov ugotovili, da deluje eterično olje sivke protistresno. Delovanje eteričnih olj ali vonjev potrjujejo številne druge raziskave.

Dejstvo je, da je aromaterapija neločljivo povezana s protistresnim delovanjem. Tisserand (v Battaglia, 2007) razloži, da če želimo razumeti prednosti aromaterapije, moramo upoštevati štiridimenzionalni model, ki vključuje spoznavne, senzorične, fiziološke in čustvene poglede oziroma vidike. Pri stresu se uporaba aromaterapije priporoča na dva načina: v obliki inhalacije in kot dermalno absorpcijo preko kože. Eterična olja delujejo na naše počutje preko dveh mehanizmov. Prvi je farmakološko delovanje in drugi je sprožitev reakcije preko vohalnega limbičnega endokrinega sistema. Pri stresu priporočajo različna eterična olja. V prvo skupino eteričnih olj, ki sproščajo, zmanjšujejo napetost, pomagajo pri glavobolih in nespečnosti, priporočajo olja bergamotke, rimske kamilice, petitgraina, sladke pomaranče, sandalovine in ylang ylanga. V drugi skupini eteričnih olj, ki pomagajo pri utrujenosti, nelagodju in bolečinah, priporočajo baziliko, črni poper, ingver, limono, geranijo, meto, bor in timijan. V skupino eteričnih olj, ki lajšajo depresijo, melanholijo in občutek nemoči, spadajo bergamotka, mandarina, melisa, neroli, vrtnica in jasmin.

Patricia Davis (1999) priporoča pri stresu poleg ostalih protistresnih dejavnosti tudi uporabo aromaterapije. V ta namen priporoča uporabo eteričnih olj bergamotke, kamilice, muškatne kadulje, jasmina, lavandina, majarona, nerolija, vrtnice in vetiverja. Ta olja, ki krepijo nadledvične žleze, lahko pomagajo kratkoročno, vendar ne smemo pretiravati z njihovo uporabo. Ob stresu so koristna tudi eterična olja rožmarina, geranije, črnega popra in timijana. Ta olja lahko uporabljamo za krajše obdobje, ko je stres že prešel v izčrpanost.

Po besedah Melani Kovač lahko aromaterapija v primeru stresa deluje kot preprečevalec nastajanja težav ali pa kot pomoč pri njihovem odpravljanju. Po eni strani lahko z eteričnimi olji vplivamo na imunski sistem s spreminjanjem čustvenih stanj, po drugi strani pa lahko na imunski sistem z eteričnimi olji vplivamo tudi neposredno. Eterična olja, ki dokazano zmanjšujejo stres, so tista olja, ki vsebujejo linalol in linalilacetat (Mrevlje, 2016).

Jade Shutes (2015) prišteva linalol med monoterpenske alkohole in ga vsebujejo eterična olja bergamotke, muškatne kadulje, sivke, lavandina, nerolija, petitgraina, rožnega lesa in ylang ylanga. Ta olja uporabljamo za sproščanje, proti tesnobnosti in za zmanjševanje stresa. Prav tako najdemo kemično komponento linalilacetata, ki sinergijsko deluje z linalolom v eteričnih oljih bergamotke, muškatne kadulje, sivke, lavandina, nerolja in petitgraina. Linalilacetat pomaga tudi pri fizičnem sproščanju, saj blaži napetosti v mišicah, deluje protivnetno in protibolečinsko. V kombinaciji sta linalol in linalilacetat še močnejša, zato kot taka delujeta tako na psihični kot fizični ravni.

Najbolj poznano in pogosto uporabljeno je verjetno eterično olje sivke. Tako so Takahashi idr. (2011) raziskali, da linalil acetat deluje v sinergiji z linalolom in da je prisotnost obeh bistvenega pomena, da olje deluje kot inhalacijsko sredstvo proti tesnobi in stresu.

Vdihovanje eteričnih olj kot možen način za učinkovito obvladanje stresa sta potrdila tudi Komiya in Takeuchi (2006). Prav tako sta opravila raziskavo, kjer sta primerjala eterična olja sivke, vrtnice in limone v treh različnih stresnih situacijah. Eterično olje limone je v vseh treh nalogah imelo najboljše protistresne učinke.

Eterična olja dokazano delujejo tudi na centralni živčni sistem in na kognitivne sposobnosti, kot so koncentracija, budnost ipd. Eterično olje rožmarina boljša spomin in koncentracijske sposobnosti (Robbins in Broughan, 2007, v Dobetsberger in Buchbauer, 2010).

Sayorwan idr. (2013) prištevajo rožmarin med eno izmed pogosto uporabljenih olj v aromaterapiji. Vendar učinki delovanja eteričnega olja rožmarina na človeško telo in zlasti na živčni sistem niso dovolj raziskani. V raziskavi o učinkih eteričnega olja rožmarina so dvajsetim prostovoljcem merili pritisk, srčni utrip in hitrost dihanja ter njihovo počutje oz. razpoloženje pred, med in po stresnem dogodku. Rezultati so pokazali, da vdihovanje eteričnega olja rožmarina poviša krvni tlak, srčni utrip in hitrost dihanja. Pri meritvah so se spremenili tudi valovi v možganih, kar potrjuje stimulativno delovanje omenjenega olja. Prav tako je bilo dokazano, da imajo odlične lastnosti za stimulacijo možganov, kot tudi pomoč pri izboljšanju spomina.

Lv, Liu, Zhang in Tzeng (2013) potrjujejo, da eterična olja sivke, limone in bergamotke pomagajo pri lajšanju stresa, anksioznosti in drugih motenj razpoloženja. Predvsem vdihovanje eteričnih olj preko vohalnega sistema simulira možgane k uravnoteženju razpoloženja.

Pri tajvanski slepi raziskavi o uspešnosti delovanja aromaterapije med osnovnošolskimi učitelji so merili srčni utrip za vrednotenje avtonomnega živčnega sistema. Raziskava je pokazala koristne učinke aromaterapije v lajšanju poklicnega stresa učiteljev. Pri tej raziskavi so uporabili eterično olje bergamotke. Slabši učinek aromaterapije je raziskava zaznala samo pri mlajših učiteljih ter učiteljih s povečanim indeksom telesne mase (Liu, Lin in Chang, 2013).

Literatura

Battaglia, S. (2007). The Complete Guide to Aromatherapy. Brisbone: The International Centre of Holistic Aromatherapy.

Buckle, J. (2015). Clinical aromatherapy. London: Elsevier.

Davis, P. (1999). Aromatherapy an A-Z. London: Vermilion.

Farrer-Halls, G. (2007). Aromaterapija. Ljubljana: Prešernova družba.

Shutes, J. (2015). Aromatic Components and Essential Oils: Research and Reference Manual. Chapel Hill: East-West School for Herbal & Aromatic Studies.

Dobetsberger, C. in Buchbauer, G. (2010). Actions of essential oils on the central nervous system. Flavour and Fragrance Journal, 2011, št. 26, str. 300–316. Pridobljeno iz http://onlinelibrary.wiley.com.ezproxy.lib.ukm.si/doi/10.1002/ffj.2045/epdf

Kadohisa, M. (2013). Effects of odor on emotion, with implications. Front Syst Neurosci. 2013; 7: 66. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3794443/

Komiya, M. in Takeuchi, T. (2006). Lemon oil vapor causes an anti-stress effect via modulating the 5-HT and DA activities in mice. Behavioural Brain Research, Volume 172, Issue 2, str. 240–249. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16780969

Kuster Kortnik, M. (2016). Aromaterapija kot možnost lajšanja stresa. Magistrsko delo, Kranj: Univerza v Maribiru, Fakulteta za organizacijske vede.

Liu, S.-H., Lin, T.-H. in Chang, K.-M. (2013). Aromatherapy Benefits Autonomic Nervous System Regulation for Elementary School Faculty in Taiwan. Hindawi Publishing Corporation. Pridobljeno iz http://www.hindawi.com/journals/ecam/2013/853809/

Lv, X., Liu, Z., Zhang, H. in Tzeng, C. (2013). Aromatherapy and the central nerve system (CNS): therapeutic mechanism and its associated genes. Current Drug Targets, 14(8), str. 872–879. Pridobljeno iz http://www.ingentaconnect.com/content/ben/cdt/2013/00000014/00000008/art007

Mrevlje, N. (5. 3 2016). Z vonji nad stres in pomladansko utrujenost. Planet Siol.net. Pridobljeno iz http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/aktualno/2016/03/aromaterapija_utrujenost.aspx

Sayorwan, W., Ruangrungsi, N., Piriyapunyporn, T., Hongratanaworakit, T., Kotchabhakdi, N. in Siripornpanich, V. (2013). Effects of inhaled rosemary oil on subjective feelings and activities of the nervous system. Sci Pharm, 2013 Jun; 81(2):, str. 531–542. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3700080/

Takahashi, M., Satou, T., Ohashi, M., Hayashi, S., Sadamoto, K. in Koike, K. (2011). Interspecies comparison of chemical composition and anxiolytic-like effects of lavender oils upon inhalation. Nat Prod Commun. 2011 Nov; 6(11), 1769–74. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22224307

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja